Narejeno z ljubeznijo

V vsak izdelek vložimo veliko ljubezni in potrpljenja ...


Nobeno drevo ni umrlo

Zemlja ne pripada človeku. Človek pripada zemlji. To dobro vemo. Vse je povezano med seboj, tako kot družno druži kri. Vse je povezano. Človek ni stvarnik tkanja življenja, ampak samo vlakno v njem. Kar naredi s tkanjem, dela tudi s samim seboj. (Misli indijanskega poglavarja Seattla)

Vrhunsko darilo

Darilo primerno za vse, saj izraža toplino narave ... Darila, ki olajšajo in olepšajo življenje. Ponudba izdelkov iz slovenskega gorskega lesa vrhunske kvalitete,unikatne posode,verižice,skulpture ter ostalih lesenih izdelkov primernih za poslovna,poročna ali osebna darila. Ko nekoga obdarimo, mu želimo povedati, da smo mu naklonjeni in da nam veliko pomeni.

Izdelava

Po skrbno izbranem kosu lesa katerega najdem v prečudoviti harmoniji treh alpskih dolin nadaljujem obdelavo v delavnici, kjer so na vrsti dleta in manjši stroji, s katerimi si olajšam delo. Na koncu sledi še brušenje, za katero porabim tudi do 45 odstotkov vsega časa izdelave.

Unikatni leseni izdelki so si med seboj tako podobni in hkrati različni kot ljudje in dokaz večnosti narave in minljivosti človeka. Izdelki so prefinjeno oblikovane posode,pladnji,podstavki, deske,žlice in umetniške kreacije z, ki povezujejo naravo, les in ljudi. Vsi izdelki so vrhunsko oblikovani in ročno izdelani iz enega kosa plemenitega, Slovenskega gorskega lesa (Solčavsko). Izdelki so premazani z domačim čebeljim voskom in so okolju prijazni.

Unikatni izdelki

 
Vse izdelke izdelujemo iz naplavljenega oz odpadnega gorskega lesa,ki ga najdemo v naravi, nobeno drevo se ni in se ne bo podrlo za moje izdelke,če bomo ljudje spoštovali naravo bo nas izdelovalce in uporabnike naših lesenih izdelkov nagradila s svojimi lepotami,vzorci,barvami,toplino,prijaznostjo...




Vsak izdelek, ki ga naročite, vam pošljemo tudi po pošti ...

Gorski gozd

 
Več kot 40 odstotkov površine Alp pokrivajo gozdovi. Dobra petina teh gozdov varuje naselja in prometne poti. Ocenjujejo, da vrednost varovalne funkcije alpskih gozdov presega deset milijard evrov letno.

Vrste lesa

Hrast
 

Les je zelo cenjen. Je trd in obstojen. Uporablja se za gradnjo ladij (jambori), v mizarstvu, za pohištvo, v parketarstvu, gradbeništvu, za izdelavo sodov. Skorja se uporablja v zdravilstvu zaradi čreslovine in drugih zdravilnih snovi. Želod se uporablja v prehrani domačih živali.

Breza

Navadna breza je listopadno drevo, ki zraste 15 do 30 m visoko. Deblo doseže premer do 50 cm, izjemoma tudi več. Skorja je bela. V mladosti je gladka in se lušči v trakovih. S starostjo in rastjo v debelino pa razpoka in razbrazdano deblo dobi sivkasto barvo.

Uporablja se v mizarstvu za izdelavo pohištva, kolarstvu, strugarstvu, rezbarstvu, za umetno svilo in volno in drugo. Skorja se uporablja za pokrivanje streh in za izdelavo obutve. Spomladi je mogoče pridobivati brezov sok, ki vsebuje 1 % sladkorjev in se uporablja na podoben način kot javorjev sirup - kot sladilo. Lahko ga pustimo, da fermentira in dobimo rahlo alkoholno pijačo.

Breza ima velik mitološki pomen pri narodih, ki živijo na severu Evrope in Azije. Na Finskem je nacionalno drevo in tesno povezana s številnimi običaji in vsakodnevnimi opravili. V Rusiji simbolizira pomlad in dekleta. Kelti so verjeli, da odvrača zlo in čarovnijo in so jo uporabljali pri pokopavanju umrlih. Breza je zaščitni simbol življenja in smrti. Povezana je z Luno in Soncem.





Jesen


Zraste do 40 m visoko in doseže premer do 100 cm. Skorja je siva, v mladosti gladka, nato pa razpoka. Brsti so v parih nasprotno nameščeni. Listi so lihopernato sestavljeni dolgi do 40 cm in sestavljeni iz 7 do 13 suličastih lističev.

Les je trden, žilav in elastičen.

Les se uporablja za izdelavo športnega orodja, pohištva, parketa in v kolarstvu.

Listje se lahko uporablja za barvanje volne, različni deli drevesa pa se uporabljajo v zdravilstvu. Veliki jesen sadimo tudi v okrasne namene.






Lipa

Lipa zraste do 40 metrov visoko, deblo pa doseže do 5 metrov premera. Ker zelo rada odganja iz panja, je pri zelo starih drevesih običajno skupaj zraščenih več debel. Doseže starost do 500 let. Deblo je ravno in ima sivorjavo skorjo. Na prostem se krošnja bujno razvije in je sestavljena iz debelih vej.

Listi so premenjalno nameščeni, veliki od 7 do 17 cm dolgi, nepravilno srčaste oblike, na koncu zašiljeni in na robu drobno nažagani.

Dobro uspeva na globokih apnenih tleh, ki so bogata z mineralnimi hranili in so dovolj vlažna. Slabo prenaša mraz, sušo in onesnažen zrak.

Lipov les je mehak in lahek.Je belkaste ali rumenkaste barve in izrazitega ter prijetnega vonja. Uporablja se v rezbarstvu in mizarstvu, za izdelavo pohištva, glasbil, igrač itd.

Uporabnost lipe je velika. Zaradi velike krošnje jo sadimo na trgih, v parkih in večjih vrtovih. Cvetje ima številne zdravilne lastnosti, zato ga nabiramo in sušimo za čaj. Lipo imajo radi čebelarji, saj je zelo medonosna drevesna vrsta. Ličje je mogoče uporabljati za izdelavo vrvi, vreč, košar, obutve in za povezovanje v vrtnarstvu in vinogradništvu.

 Gorski javor

Gorski javor (Acer pseudoplatanus) je najpogostejši v mešanih gozdovih gorskega pasu. Najdemo ga do 1.700 m visoko, izjemoma do gozdne meje. Predstavlja 2,4 % skupne lesne zaloge slovenskih gozdov.

Gorski javor zraste do 40 m visoko in doseže premer do dveh metrov. Mlada drevesa imajo gladko sivkasto skorjo, ki pa z leti razpoka tako, da se lupijo velike krpe. Brsti so navzkrižno razporejeni po dva nasproti. Listi so dlanasto krpati do 20 cm široki in do 16 cm dolgi. Listne krpe so grobo nažagane z ostrimi zarezami med njimi. Plod sta dva plodiča s krilcema, ki sta združena pod kotom 90 stopinj.

Gorski javor dobro uspeva na rahlih, svežih, globokih, dobro odcednih in s humusom bogatih tleh. Ustreza mu apnenčasta podlaga. Suše in vročine ne prenaša dobro.

Les gorskega javorja je srednje trd in srednje elastičen. Uporablja se za pohištvo, v rezbarstvu in drobne lesene izdelke.

Gorski javor v nekaterih primerih tvori izjemen les, ki pri prodaji dosega zelo visoke cene,

Javor rebraš je posledica kratko valovite rasti. Uporablja se za izdelavo violin.




Divja češnja


Zgodaj spomladi, ko drevesa ravno začenjajo odpirati popke, lahko pri gozdovih na pobočju že od daleč vidimo bele "otočke." To je divja češnja, drevesna znanilka pomladi. V domačih vrtovih gojimo njene plemenite sorte.

Divja češnja zraste do 25 m visoko in običajno ne preseže 0,8 m v premeru. Poznana so drevesa, ki so dosegla večje primere, vendar so to običajno domače češnje. Redko preseže starost 100 let. Ko doseže starost okoli 60 let, preneha rasti v višino in les začne počasi trohneti. Deblo poteka pogosto skoraj do vrha. Skorja je rjavosiva ali svetlosiva in tanka. Je gladka in posejana z lenticelami. Pri starejših drevesih se lubje lušči v trakovih, skorja pa razpoka.

Cvetovi so bele barve in združeni v sedeče kobule po tri. Plodovi dozorijo sredi poletja in so manjši kot pri domači češnji. Listi so enostavni, podolgovati in eliptični. Dosežejo dolžino do 12 cm. Uspeva po vsej Sloveniji. Pojavlja se posamezno ali v manjših skupinah v mešanih gozdovih, kjer je veliko drugih drevesnih vrst. Pogosta je v sredogorskih bukovih gozdovih in gozdovih gradna ter gabra. Raste do 1700 m visoko, vendar pa je nad 800 m redka.

Češnjo v gozdu posebej negujemo in pazimo nanjo. Les divje češnje dosega visoke cene, saj je zaželen za izdelavo furnirja, pohištva in glasbil. Je rdečkasto rumen ali rdečkasto rjav. Divja češnja ima v gozdu pomembno vlogo. Njen opad izboljšuje lastnosti tal. Plodovi so hrana številnim pticam, ki raznašajo koščice in tako skrbijo za njeno razširjanje.

Plodove divje češnje lahko uživamo surove ali pa naredimo marmelado, kompot, sok, liker, vino, žganje, sladice. Divja češnja ima tudi številne zdravilne lastnosti. Plodovi pomagajo pri srčnih in ledvičnih boleznih in arteriosklerozi. Ugodno vplivajo na rast zob in kosti. Čistijo telo in vplivajo na delovanje ledvic in jeter. Čaj iz pecljev lajša artritis in revmatizem. Smola lajša težave s kašljem.





Bukev

Bukev je eno izmed najbolj razširjenih dreves v naših gozdovih. Če bi bili gozdovi povsem prepuščeni naravnemu razvoju, bi bukev predstavljala 58 % celotne lesne zaloge. Danes je njen delež okoli 29%.

Bukev zraste do 40 m visoko in ima premer debla do enega metra. Posamezna drevesa lahko dosežejo večje dimenzije. Deblo ima sivo in gladko skorjo, na kateri so jasno vidni ostanki odpadlih vej. Popki so podolgovat, 2 cm dolgi in rjave barve. Listi so ovalni, dolgi od 4 do 10 cm. Spomladi so svetlo zeleni preko poletja pa potemnijo in postanejo temno zeleni. Bukev cveti maja, plodovi - žir - pa dozorijo zgodaj jeseni. Dobro uspeva na svežih in globokih s kalcijem bogatih tleh. Dobro uspeva tudi v senci, predvsem mlade bukve lahko več deset let rastejo v senci drugih dreves. Občutljiva je na sončne opekline, ki nastanejo, če popolnoma odstranimo okoliško drevje in so debla izpostavljena močnemu soncu.

Les bukve se široko uporablja. Les slabše kakovosti je primeren za izdelavo drv in celuloze, boljši pa se uporablja za izdelavo pohištva, parketa, kolarske izdelke.

Bukev se uporablja tudi v okrasne namene.

Les je trd in težak. Žir se uporablja za prehrano živali in za izdelavo olja.